Fred,tale mašina je 50.000€. Prosim, ne skači in ne umret!, 16.10.2025

 Čeprav imava budilko nastavljeno ob 6.00 zjutraj, jo vsak dan bolj ignorirava. Kljub temu da na koncu vstaneva pol ure kasneje, se nama še vedno nekako uspe preobleči v po konjih dišeče obleke, umiti zobe in vase zmetati 2 kosa kruha. Pa sva že zunaj. Z rokami v žepih in s kapucami na glavah.

Kakšno presenečenje! Spet sva prvi pred hlevom. Do zdaj sva se naučili, da Čehi dogovorjene ure ne  jemljejo ravno resno, vendar sva medve vseeno točni. Ko se končno vsi zberemo, poskrbimo za osnovno oskrbo konj. Sledi terapija podobno kot včeraj. Tokrat sva lahko sami pripravili simpatičnega (vsaj tako se je zdelo) Freda na trening na vodni stezi. Brez problema sva mu očistili kopita, mu nadeli oglavko in ga odpeljali na kliniko.

Tam je kastrat pokazal svoj pravi jaz. Ker je bil nad treningom približno toliko navdušen kot midve pred Cooperjevim testom pri športni vzgoji, se je potrudil, da je bilo natikanje vreče za lovljenje iztrebkov maksimalno težavno. Med hojo po stezi je bil kar priden, razen tega, da je nekajkrat trznil in je Julijo skoraj zadela kap.

Fred pa sploh ni najbolj poskočen član hleva, kajti bili sva priča poskusu čiščenja rane eni izmed kobil. Seveda čiščenja ni odobravala in se je poskušala postaviti na zadnje noge. Rane jim ni uspelo očistiti, vendar borbe še ni bilo konec. Ponjo so prišli lastniki in jo poskušali naložiti na prikolico. No ja, nazadnje ko sem pogledala je še vedno stala pred prikolico. Tako da ne vem, ali jim jo je uspelo naložiti ali bo kobila skupaj z lastnikom taborila pred hlevom.

Nato je sledil odmor in čas za kosilo. Spet sva pripravili najino najimenitnejšo specialiteto -  makarone. Vem, tega nihče ni pričakoval. In sva šli koristit kuhinjo od sosedov, ki je nekoliko oddaljena od najine sobe in morava zato vedno vse nesti v rokah in po žepih, pri čemer se vedno dobro nasmejiva.

Čeprav je bil plan, da narediva nekaj slovenščine in matematike, sva po kosilcu spet obe zaspali in s tem ni bilo nič.
Zvečer je spet sledilo kidanje in hranjenje konj. Po končanem delu sva se odpravili v sobo, kjer je iz Julije izbruhnil njen notranji mojster Miha in se je odločila, da bo popravila boiler. Žal ji ni uspelo, definitivno pa dobi plus točke za trud.
P.S. Julijina pripomba: "Vem, kaj je narobe z boilerjem, samo opreme nimam, da bi ga popravila!"😁

Dobrou noc!