Konstruktivn kritika

Odgovor na včerajšnje vprašanje in kako sva se tuširali je: v najini kopalnici z mrzlo vodo, ker se nama ni ljubilo iti k sosedom.


Danes sva dobili novi sodelavki. Onidve sta za razliko od naju, dobili celotno obrazložitev poteka dela. To je vzelo približno pol ure, tako da sva bili pred hlevom ponovno prezgodaj. Ker se dekleti še nista dobro znašli, je delo potekalo še počasneje kot običajno. K temu ne pripomore dejstvo, da z Julijo očitno nisva dovolj kvalificirani za kidanje, zato vedno kidata le dve hlevarki, kar še podaljša delovni čas. Dobro, bova pa pometli. Ne, tudi to ni v redu. Sva preslabo pometli, ker se je trava prijela na mokra tla. Potem je bil čas, da konje odpeljemo v izpuste. Ta prizor je bil pa res kar pravljičen. Očitno niso bili že kar nekaj časa zunaj, saj so ritali, skakali in galopirali z ene strani izpusta na drugo. Za njimi je ravno vzhajalo sonce, ki je osvetlilo slano, ki je pokrivala travo.





Pol ure pavze, kruh in marmelada pa gremo spet delat. Ali pa tudi ne. Spet sedimo pred hlevom, hlevarke se pogovarjajo in midve nič ne razumeva. Kot ponavadi. Potem nam končno naročijo, da očistimo sprehajalnik. Uf, smo končale. Danes ni nobene terapije, torej smo konec vsaj do 12h, kajne? Nak. Hitro po grablje in grabit listje. Pod drevesom. Jeseni. Ko piha. Super. Pa sva z Julijo pograbili in pospravili vse liste do ceste in po dvorišču. Najini sokameratki sta jih nekoliko provizorično nalagali na samokolnico, ampak sta se kmalu naveličali in odšli. Ko sva tudi midve pospravili še zadnji kup in želeli oditi, je za nama zažvižgala ena od hlevark in nama pokazala na še en kup precejšnega obsega. Pa sva. Pospravili še tega. Čisto sami. Sodelavki pa sta nekje v nekem kotu kadili. Sledi ponovno kidanje in hranjenje konj. “Goldi, Arabian out,” reče hlevarka in midve obe pograbiva povodce pripravljeni na akcijo. Nato pa: “ Five minutes.” 20 minut in 3 čike kasneje Goldi in arabčku nataknemo oglavke in ju odpeljemo v izpust. In zdaj? Ja, zdaj je pa spet čas za odmor do 17.00. Aha, zato je bilo potrebnih tistih “5 minut”. Midve se najeva makaronov z bolonez omako, malo zaspiva in že je ura pet. Delo poteka počasi, ampak nam nekako s težko muko uspe. 

Midve se ponovno stuširava, pojeva, se malo pritožujeva nad današnjim delom in zaspiva. Morda bo pa jutri kaj boljše.

Dobrou noc!

Komentarji

Objavite komentar

Priljubljene objave iz tega spletnega dnevnika

Stegnenica je po latinsko...fibia, ane???

Slika
  Pravijo, da je rana ura zlata ura. Ampak včasih pa paše spati malo dlje. Mi smo drugo jutro začeli lepo in počasi z zajtrkom, preden smo se ob enajsti uri zbrali pred Vzhodnim Bohemskim muzejem. Na poti do muzeja smo se sprehodili čez prelep Masarykov trg in našli kip, ki zgleda kot vsi mi, ko odpišemo zadnji test za slovenščino: V muzeju smo videli različne stare kovance, razstavo o magični Himalaji in nastaneku mesta Hradec Kralova vse od prazgodovine pa do današnjega dne. Najbolj zanimiv je bil oddelek z živalskimi kostmi in nagačenimi živalmi, kjer smo lahko ponovili naše znanje anatomije iz prvega letnika (Res, vse še znamo, samo nič nas ne vprašat, prosim 😅). Potem pa naprej do zvonika Bila vež, kjer smo imeli uro telovadbe, saj smo se odpravili po vseh dvesto triintridesetih stopnicah čisto do vrha. Z vrha se je videlo celotno mesto in najbolj noro se nam je zdelo, kako daleč seže oko. Nobenih hribov ali  gora in če se prav spomnim geografije se temu baje reče nižina...
Preberite več

Popotovanje od Ljubljane do Hradca Kralove, 11.10.2025

Slika
  Dobrodošli, gospe in gospodje, na naš blog za Erazmus izmenjavo na Češko. Z vami smo Anže, Luka, Julija, Pia, Nuša, Lina, Ana in Ana. Prvi dan se je začel ponoči. Ja, prav zares, ob 4.45 je bila v Ljubljani še čista tema. In mi smo ne-preveč-budno capljali po železniški postaji do tira 7 in na naš prvi vlak dneva. Vlak je speljal točno, a smo kaj kmalu nabrali skoraj pol ure zamude, kar ni presenetilo nikogar (Hip-hip-hura za Slovenske železnice!). Na vlaku smo si čas krajšali z družabnimi igrami (karte in nasljenci otoka Katan), filmi, spanjem in občasnim "O, lej, krave!" in "OMG, ovčke!" kot se za veterinarske tehnike to spodobi. 🐂🐑 Ob osmih smo prispeli v Gradec, kjer smo imeli dve uri prostega časa, medtem ko smo čakali naš nasledji vlak. To je bil čas za zajtrk, uživanje jutranjega sončka in nakupovanje zobnih ščetk za tiste, ki so jih pozabili (Ane, Pia?). Potem pa spet zbor in na naslednji vlak. 🚄 Odvilo se je še par partij kart, filmov in dremežev, kakš...
Preberite več
Slika
 SKUPINA ZOO SPOZNALI SMO YOUTUBE ZVEZDO (14.10) Danes nas po stopalih žal ni požgečkalo sonce saj smo ga prehiteli. Naš dan se je pričel že ob rani sedmi uri zjutraj. To za nas ni bil problem, saj smo si zelo želeli doživeti dan v živalskem vrtu iz oskrbnikovih oči. Ko smo prišli v živalski vrt smo se najprej razdelili v skupine kjer sva Nuša in Ana delali z nosorogi Anže pa je odtaval v neznano.   ČAS Z OGROŽENIMI ROGATIMI PRIJATELJI Več besed sva spregovorili z nosorogi kot z ljudmi, saj angleščina do Češke še ni prišla. Po neandertalskem sporazumevanju smo prišli do zaključka, da je najina prva naloga priprava kosila za NOSOROŽECE.                 Presenečeni sva bili nad njihovo nežnostjo saj so se zelo radi čohali. Seveda oskrbnikovo delo ni samo božanje živali ampak sva poskrbeli tudi za čistočo njihovih kletk. Odpravili sva se na kosilo potem pa na ogled živalskega vrta.  ŽIVALSKI VRT Bili sva zelo presenečeni...
Preberite več