3. Dan Selimo se na Češko?

 3. dan se je začel z ogledom šole za veterinarske tehnike v Hradcu Králové. Toplo so nas sprejeli in nam razložili, kdaj in kako nas bodo dostavili do destinacij, kjer bomo delali. Nato je sledil ogled šole. Kmalu smo ugotovili, da je šola kljub podobnemu številu dijakov kot na našem BIC-u, precej večja in ima nekaj specializiranih učilnic, ki so nas pustile odprtih ust. Te so vključevale sekcijski laboratorij, sobo za izdelavo sira, sobo z modelom krave za simulacijo poroda, hidroterapijo za pse… Poleg tega imajo v lasti tudi nekaj živih živali s katerimi se dijaki učijo. Ampak brez skrbi, ne bomo se prešolali na Češko😉. Glede na obsežnost programa, ki ga šola izvaja, se človek vpraša, ali ima njihov dan res samo 24 ur. Sledilo je okusno kosilo, nato pa vožnja proti destinacijam.





 Julija in Pia sva se namestili v Penzionu Kolesa ob rehabilitacijskem centru za konje, ki je bil na prvi pogled videti udoben in čisto primeren za štirinajst-dnevno bivanje. Na žalost pa sva ugotovili, da kuhinjo sestavljajo le hladilnik, dve pokrovki in vrečka soli. Štedilnika in posode ni bilo pa tudi umivalnik ni imel pipe. Tako so načrti o makaronih s tuno in mlečnem rižu padli v vodo. Nadeti sva si morali tudi malce več oblačil, saj je električni radiator protestiral. Nato so nama malce razkazali okoliš in naprave, ki jih uporabljajo za terapijo. Po pričakovanjih tudi tukaj angleščina ni obstajala. Zato si je bilo pač treba naložiti Duolingo za učenje češčine v upanju, da bova tako lažje komunicirali. Ob 17.00 se je začelo delo v hlevu. Nekaj konjev in enega ponija smo pripeljale nazaj v bokse, nato pa je sledilo kidanje, pometanje in hranjenje konj. Med delom sva se spoprijatelili z dekleti, ki so tudi opravljale prakso in so, hvala bogu, znale govoriti angleško. Da 14 dni ne bi bile le na piškotih, tovstu in mineralni vodi, so nama ponudile svojo kuhinjo. Menda pa jutri dobiva tudi mikrovalovko in grelnik za vodo. Pravi luksuz :)



Ana, Nuša in Anze so po ogledu šole odšli na novo destinacijo Dvur Kralove. Zelo so bili na trnih, saj niso vedeli kaj pričakovati. Nova nastanitev jih je prijetno presenetila. Imajo veliko sobo s svojo kopalnico ter kuhinjo iz katere že lepo diši. Kaj kmalu po razpakiranju, so se odpravili na pot, da bi poiskali nekaj za pod zob.



Ani, Lini in Luki se ni bilo potrebno seliti. Zvečer so igrali remi in tarok.

Komentarji

Objavite komentar

Priljubljene objave iz tega spletnega dnevnika

Stegnenica je po latinsko...fibia, ane???

Slika
  Pravijo, da je rana ura zlata ura. Ampak včasih pa paše spati malo dlje. Mi smo drugo jutro začeli lepo in počasi z zajtrkom, preden smo se ob enajsti uri zbrali pred Vzhodnim Bohemskim muzejem. Na poti do muzeja smo se sprehodili čez prelep Masarykov trg in našli kip, ki zgleda kot vsi mi, ko odpišemo zadnji test za slovenščino: V muzeju smo videli različne stare kovance, razstavo o magični Himalaji in nastaneku mesta Hradec Kralova vse od prazgodovine pa do današnjega dne. Najbolj zanimiv je bil oddelek z živalskimi kostmi in nagačenimi živalmi, kjer smo lahko ponovili naše znanje anatomije iz prvega letnika (Res, vse še znamo, samo nič nas ne vprašat, prosim 😅). Potem pa naprej do zvonika Bila vež, kjer smo imeli uro telovadbe, saj smo se odpravili po vseh dvesto triintridesetih stopnicah čisto do vrha. Z vrha se je videlo celotno mesto in najbolj noro se nam je zdelo, kako daleč seže oko. Nobenih hribov ali  gora in če se prav spomnim geografije se temu baje reče nižina...
Preberite več

Popotovanje od Ljubljane do Hradca Kralove, 11.10.2025

Slika
  Dobrodošli, gospe in gospodje, na naš blog za Erazmus izmenjavo na Češko. Z vami smo Anže, Luka, Julija, Pia, Nuša, Lina, Ana in Ana. Prvi dan se je začel ponoči. Ja, prav zares, ob 4.45 je bila v Ljubljani še čista tema. In mi smo ne-preveč-budno capljali po železniški postaji do tira 7 in na naš prvi vlak dneva. Vlak je speljal točno, a smo kaj kmalu nabrali skoraj pol ure zamude, kar ni presenetilo nikogar (Hip-hip-hura za Slovenske železnice!). Na vlaku smo si čas krajšali z družabnimi igrami (karte in nasljenci otoka Katan), filmi, spanjem in občasnim "O, lej, krave!" in "OMG, ovčke!" kot se za veterinarske tehnike to spodobi. 🐂🐑 Ob osmih smo prispeli v Gradec, kjer smo imeli dve uri prostega časa, medtem ko smo čakali naš nasledji vlak. To je bil čas za zajtrk, uživanje jutranjega sončka in nakupovanje zobnih ščetk za tiste, ki so jih pozabili (Ane, Pia?). Potem pa spet zbor in na naslednji vlak. 🚄 Odvilo se je še par partij kart, filmov in dremežev, kakš...
Preberite več
Slika
 SKUPINA ZOO SPOZNALI SMO YOUTUBE ZVEZDO (14.10) Danes nas po stopalih žal ni požgečkalo sonce saj smo ga prehiteli. Naš dan se je pričel že ob rani sedmi uri zjutraj. To za nas ni bil problem, saj smo si zelo želeli doživeti dan v živalskem vrtu iz oskrbnikovih oči. Ko smo prišli v živalski vrt smo se najprej razdelili v skupine kjer sva Nuša in Ana delali z nosorogi Anže pa je odtaval v neznano.   ČAS Z OGROŽENIMI ROGATIMI PRIJATELJI Več besed sva spregovorili z nosorogi kot z ljudmi, saj angleščina do Češke še ni prišla. Po neandertalskem sporazumevanju smo prišli do zaključka, da je najina prva naloga priprava kosila za NOSOROŽECE.                 Presenečeni sva bili nad njihovo nežnostjo saj so se zelo radi čohali. Seveda oskrbnikovo delo ni samo božanje živali ampak sva poskrbeli tudi za čistočo njihovih kletk. Odpravili sva se na kosilo potem pa na ogled živalskega vrta.  ŽIVALSKI VRT Bili sva zelo presenečeni...
Preberite več