Popotovanje od Ljubljane do Hradca Kralove, 11.10.2025

 Dobrodošli, gospe in gospodje, na naš blog za Erazmus izmenjavo na Češko. Z vami smo Anže, Luka, Julija, Pia, Nuša, Lina, Ana in Ana.

Prvi dan se je začel ponoči. Ja, prav zares, ob 4.45 je bila v Ljubljani še čista tema. In mi smo ne-preveč-budno capljali po železniški postaji do tira 7 in na naš prvi vlak dneva. Vlak je speljal točno, a smo kaj kmalu nabrali skoraj pol ure zamude, kar ni presenetilo nikogar (Hip-hip-hura za Slovenske železnice!). Na vlaku smo si čas krajšali z družabnimi igrami (karte in nasljenci otoka Katan), filmi, spanjem in občasnim "O, lej, krave!" in "OMG, ovčke!" kot se za veterinarske tehnike to spodobi. 🐂🐑

Ob osmih smo prispeli v Gradec, kjer smo imeli dve uri prostega časa, medtem ko smo čakali naš nasledji vlak. To je bil čas za zajtrk, uživanje jutranjega sončka in nakupovanje zobnih ščetk za tiste, ki so jih pozabili (Ane, Pia?). Potem pa spet zbor in na naslednji vlak. 🚄

Odvilo se je še par partij kart, filmov in dremežev, kakšen sendvič ali solatka za potešit lakoto. Bolj kot smo se bližali naši postaji, bolj smo ugotavljali, da bo treba do našega zadnjega vlaka teči, da ga bomo ujeli. Mi že vsi v nizkem štartu na kar se vlak ustavi. In smo stali...5 minut...10 minut...15 minut. Okej, lahko se nazaj usedemo, ker ni šanse da ulovimo vlak. Pa smo prišli do postaje in smo poiskali naslednji vlak, ki na srečo odpelje le pol ure kasneje.

Mi se lepo spet naložimo na vlak in pride čas za kontrolo kart. Samozavestno jih pokažemo kot že 385742-krat prej ta dan, kontrolorka pa se razjezi in nam začne zelo jezno nekaj razlagati v češčini. Verjetno smo jo gledali kot tele v nova vrata, saj se nas je na srečo usmilil nek mlajši Čeh, ki je zelo dobro govoril angleško. Povedal je, da ta karta ne velja več in da potrebujemo novo. Ko smo končno uspeli skomunicirati do kam se peljemo, pa je kontrolorka zamahnila z roko in nas z jeznim AH! pustila vse zmedene na naših sedežih. Do konca vožnje je ni bilo nazaj, tako da očitno nismo bili vredni njene nadaljne pozornosti. 🤷‍♀️

Po enajstih urah potovanja smo končno prispeli v Hradec Kralove, ura je bila šest in naš hostel je le pet minut stran od železniške postaje. Dobili smo kjuče in navodila (Spet vse v češčini, še malo pa bomo govorili tekoče 😉), potem pa prosto po Prešernu. Večerja, tuš, še kakšna runda katana, sporočilo vsem domačim, da smo živi in zdravi, budilka za jutri, v posteljo in spat.

Lahko noč! 👋